-
1 around
1. preposition, adverb1) (on all sides of or in a circle about (a person, thing etc): Flowers grew around the tree; They danced around the fire; There were flowers all around.) okrog, naokrog2) (here and there (in a house, room etc): Clothes had been left lying around (the house); I wandered around.) sem ter tja2. preposition(near to (a time, place etc): around three o'clock.) okoli3. adverb1) (in the opposite direction: Turn around!) naokrog2) (near-by: If you need me, I'll be somewhere around.) v bližini* * *I [əráund]adverbokoli, naokoli, približno; American v bližiniall around — povsod naokrog, okrog in okrogslang stick around — ostani v bližini!II [əráund]prepositionokrog, okoliaround the clock — dan in noč, nenehno -
2 follow up
1) (to go further in doing something: The police are following up a clue.) nadaljevati2) (to find out more about (something): I followed up the news.) pobliže si ogledati* * *transitive verb do kraja zasledovati; sport biti v bližini igralca, da mu lahko pomaga -
3 about
1. preposition(on the subject of: We talked about our plans; What's the book about?) o2. preposition, adverb1) ((sometimes round about) near (in place, time, size etc): about five miles away; (round) about six o'clock; just about big enough.) okrog2) (in different directions; here and there: The children ran about (the garden).) naokrog3) (in or on some part (of a place etc): You'll find him somewhere about (the office).) nekje blizu4) (around or surrounding: She wore a coat about her shoulders; He lay with his clothes scattered about.) okrog, naokrog3. adverb((in military commands etc) in the opposite direction: About turn!) obrat, krog* * *I [əbáut]adverbnaokoli, naokrog, nekje v bližini; približnoabout and about — sem ter tja, tu pa tam; American zelo podobno, enakoto be about — biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdravto be about to do s.th. — pravkar nameravati kaj storitito bring about — povzročiti, uresničiti, dokazatito come about — pripetiti, zgoditi semilitary American about face — poln obrat, na desno!military left about! — na levo!military right about! — na desno!colloquially about right — še kar pravrumours are about — govori se, širijo se govoriceto send to the right about — zapoditi, ošteti kogato set about to do s.th. — lotiti se česa, začeti kajmilitary about turn — poln obrat; na levo; American na desnowhat are you about? — kaj počneš?, kaj nameravaš?II [əbáut]prepositionokoli, okrog, o, prigo about your business! — skrbi za svoje stvari!to go the wrong way about s.th. — lotiti se stvari z napačnega koncabe quick about it! — podvizaj se!, pohiti!what about it? — kaj bi bilo s tem?III [əbáut]transitive verbnautical spremeniti smer ladje -
4 reach
[ri: ] 1. verb1) (to arrive at (a place, age etc): We'll never reach London before dark; Money is not important when you reach my age; The noise reached our ears; Has the total reached a thousand dollars yet?; Have they reached an agreement yet?) dospeti2) (to (be able to) touch or get hold of (something): My keys have fallen down this hole and I can't reach them.) doseči3) (to stretch out one's hand in order to touch or get hold of something: He reached (across the table) for another cake; She reached out and took the book; He reached across/over and slapped her.) seči4) (to make contact with; to communicate with: If anything happens you can always reach me by phone.) stopiti v stik5) (to stretch or extend: My property reaches from here to the river.) segati2. noun1) (the distance that can be travelled easily: My house is within (easy) reach (of London).) bližina2) (the distance one can stretch one's arm: I keep medicines on the top shelf, out of the children's reach; My keys are down that hole, just out of reach (of my fingers); The boxer has a very long reach.) doseg3) ((usually in plural) a straight part of a river, canal etc: the lower reaches of the Thames.) predeli* * *I [ri:č]noundoseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti); nautical dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra; archaic morski rokav, zalivout of reach, beyond reach — nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljivto be within (easy) reach — biti dosegljiv, biti blizu, v bližiniis not within my reach — to ni v moji moči, presega moje močito have a wide reach — daleč segati, se razprostiratiII [ri:č]1.transitive verbiztegniti (forth, out), izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti ( from komu ali čemu); dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)this book reached its 10 —th edition — ta knjiga je doživela 10. izdajoreach me that book, will you? — podaj mi ono knjigo, prosim!to reach forth one's hand — iztegniti (izprožiti, podati) rokothe water reached my knees — voda mi je segla do kolen;2.intransitive verbseči, poseči (after, at, for po); raztezati se (to k, do), prožiti se; priti (to do), (do)segati; nagniti se ( forward naprej, toward k, proti); figuratively težiti k čemu, iti (at, after za čem), napenjati se; prodreti ( into v), dojeti, doumeti, razumetithe country reaches from the sea to the mountains — dežela sega, se razprostira od morja do gorá
См. также в других словарях:
znebíti se — ím se tudi iznebíti se ím se dov., znébil se tudi iznébil se (ȋ í) navadno z rodilnikom narediti, povzročiti, da neprijetna, nezaželena oseba preneha biti v bližini, družbi osebka: tega človeka se moramo znebiti; radi bi se ga znebili; znebiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znebívati se — am se tudi iznebívati se am se nedov. (í) navadno z rodilnikom delati, povzročati, da neprijetna, nezaželena oseba preneha biti v bližini, družbi osebka: znebivati se vsiljivcev // delati, povzročati, da kaj neprijetnega, nezaželenega pri kom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostáti — ostánem dov. (á ȃ) 1. ne prenehati biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: vsi so odšli, le on je ostal; ostati na deželi, v mestu / slike so ostale na steni; v steklenici je ostala samo gošča / listje ne bo dolgo ostalo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prı̏ — prij. (s L) označava 1. {{001f}}neposrednu blizinu bez izravnog dodira s onim što znači u lokativu; blizu, kod, uz, tik, pored [∼ vrhu brda] 2. {{001f}}arh. u suradnji, pripadajući pojmu; na [pisar ∼ sudu] 3. {{001f}}a. {{001f}}za koje se vrijeme … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pri — prȉ1 prij. (s L) DEFINICIJA označava 1. neposrednu blizinu bez izravnog dodira s onim što znači u lokativu [pri vrhu brda]; blizu, kod, pored, tik, uz 2. arh. u suradnji, pripadajući pojmu [pisar pri sudu]; na 3. a. za koje se vrijeme što događa… … Hrvatski jezični portal
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mímo — prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostájati — am nedov. (ā) 1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju: drugi so zgodaj odhajali, on pa je ostajal / ob večerih ostaja doma; po cele popoldneve ostaja pri njih / mladina ne ostaja rada na kmetih / zaradi dobre… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pri — predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trpéti — ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
